Spominski dan ob požigu Solčave oktobra 1944

Dne, 24. oktobra se v Solčavi spominjamo tragičnega dogodka iz oktobra 1944, ko je vas doživela enega najtežjih trenutkov v svoji zgodovini. Pred 81 leti so nemške enote v krvavem pohodu požgale skoraj celotno Solčavo in s tem zaznamovale življenje njenih prebivalcev za vedno.

Za Solčavane je to Spominski dan – dan spoštovanja, hvaležnosti in ponosa do vseh, ki so se v najtežjih časih druge svetovne vojne uprli okupatorju in z lastnim pogumom ohranili slovensko besedo, kulturo in narodovo dostojanstvo.

Oktobra 1944 so se po Solčavi in okoliških krajih znova pojavile nemške hajke. Mnogi mlajši prebivalci so se zatekli v gozdove, v vasi pa so ostali starejši, matere z otroki in bolniki.
Dne 24. oktobra so Nemci ukazali vaščanom, naj v hiše nanosijo slamo, nato pa so vas požgali. Plameni so zajeli domove, gospodarska poslopja in hleve – ljudje so obupano klicali na pomoč, privezana živina je gorela, okupatorji pa so zbežane prebivalce nagnali v kolono proti Logarski dolini.

Tam so jih zaprli v hotel Logarjevih sester, ki so ga nameravali zažgati z ljudmi vred. Takrat je Marija Podbrežnik – Rovnčarjeva, s pogumom in znanjem nemškega jezika, prepričala komandanta, da stari ljudje in otroci niso nevarni. S tem je rešila življenja številnih vaščanov.

Nemci so hotel kljub temu zažgali, domačine, sposobne za delo, odgnali proti Železni Kapli, ostale pa – 45 ljudi, večinoma starcev in otrok – pustili na domačiji Podbrežnik Agate pri Žoharju.
V naslednjih dneh so nadaljevali roparski pohod po Podolševi in Matkovem kotu ter odgnali 308 glav govedi, 44 konj in 430 ovac. Požgali so 64 hiš, 162 večjih in 61 manjših gospodarskih poslopij.

V Narodnoosvobodilnem boju je sodelovalo 169 prebivalcev Solčave, interniranih in izseljenih pa je bilo 188 ljudi. V bojih je padlo 20 Solčavanov, 26 jih je umrlo kot talci in žrtve fašističnega nasilja.
Kljub strahotam so domačini ohranili pogum in vero v svobodo. Solčava je postala simbol upora, saj so se številni prebivalci že zgodaj vključili v partizanske vrste – med njimi tudi Ivanka in Jože Herle, ki sta bila med prvimi borci koroške čete.

Predsednik Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Solčava, Lojze Golob, je v svojem govoru poudaril, da je spomin na te dogodke temelj identitete kraja: »Ko smo bili pred 81 leti v nevarnosti, da izginemo iz zgodovine, smo našli moč, da smo se uprli. Odločitve naših ljudi v tistih težkih časih so vredne spoštovanja. Mlajši rodovi naj se zavedajo, da so njihovi predniki bili pogumni in svobodomiselni ljudje, ki so se znali častno odločati, ko je bilo to najtežje.«

Spominski dan v Solčavi tako ni le pogled v preteklost, temveč tudi opomin in navdih, da pogum, solidarnost in ljubezen do domovine ostanejo vrednote prihodnjih generacij.